Skoči na glavno vsebino
ČETRTFINALNO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU

ČETRTFINALNO TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU

Z veseljem vas obveščamo, da se je naša učenka 5. a, Eva Vidmar, udeležila četrtfinalnega tekmovanja v namiznem tenisu v Kamniku in osvojila 2. mesto. S tem rezultatom se je uvrstila na polfinalno šolsko državno tekmovanje.

Eva, čestitamo za dosežen rezultat in častno zastopanje naše šole!


ŠOLA V NARAVI – 3. RAZRED

SPOŠTOVANI UČENCI IN STARŠI

PETEK

Redno smo objavljali fotografije z aktivnosti v Cerknem, zato nismo in ne bomo veliko pisali. Aktivnosti učencev ste redno spremljali v sliki, zato samo še zadnji lahko noč iz Cerkna. Predviden prihod v Škocjan je okoli 17.15 ure.

ČETRTEK je švignil, kaj četrtek, cel teden je minil kot bi mignil. Nekaj otrok bi še podaljšalo bivanje v Cerknem, nekaj pa je takih, ki komaj čakajo domače objeme in domačo posteljo. V petek so v CŠOD Cerkno za večerjo palačinke z nutelo. Otroci so se jih zelo razveselil, vendar potem ugotovili, da bomo do večerje že doma.

SREDA je minila kot bi mignil. V ponedeljek in torek je bilo nekaj domotožja, danes pa se nikomur več ne mudi domov, ampak ne bojte se, pridemo. Vsi smo celi in zdravi. Veselimo se novih dogodivščin, ki nam jih danes tudi vreme ni pokvarilo. Ste že prejeli razglednico, ki smo vam jo napisali?

TOREK;

Dopoldne bomo preživeli na bazenu, popoldanske dejavnosti pa bodo povezane s taborniškimi spretnostmi. Spoznali bomo tudi cerkljanske maske.

PONEDELJEK;

plavanje in spoznavanje kraja sta bili glavni vsebini današnjega dne. Polni celodnevnih dogodivščin počasi kapljamo v spanec. V Cerknem je lepo. Lahko noč.

 

Domov se vrnemo v petek, 21. 4. 2023, okoli 17.30, na avtobusno postajališče pri šoli.

Foto utrinke iz šole v naravi lahko spremljate na povezavi:

https://drive.google.com/drive/folders/1zDJjryi7VBMbpn9IEQ7-VuB4zuXKm1Od?usp=sharing

Učitelji spremljevalci

 

RASTEM S KNJIGO

RASTEM S KNJIGO


»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce sedmošolce in srednješolce dijake prvih letnikov motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

PREBERI VEČ: Rastem 22-23

MEDNARODNI DAN POEZIJE

MEDNARODNI DAN POEZIJE

21. MAREC, MEDNARODNI DAN POEZIJE
22. MAREC, MEDNARODNI DAN PRIPOVEDNIŠTVA
UNESCO je leta 1999 razglasil 21. marec za svetovni dan poezije – tudi zato, da bi izrazil podporo jezikovni raznolikosti v pesniškem izražanju in tako še dodatno opogumil uporabo ogroženih jezikov. To pa ni vse: zaznamovanje svetovnega dne poezije naj bi povrnilo pomen tradicionalnemu branju poezije, spodbudilo poučevanje o poeziji in znova vzpostavilo dialog med poezijo in drugimi umetnostmi, predvsem pa obudilo zavedanje, da poezija ni neka zastarela oblika umetnosti, ampak ena tistih, ki daje identiteto celotni družbi.
Pesem je dih, ki pomeni življenje, zato ne potrebuje slave in čaščenja, saj je že sámo življenje največja nagrada. Biti znan pesnik pomeni, da si ločen od pesmi. Da hodiš po svetu preklet, ker si prodal svojo pesem minljivosti, četudi si mislil, da je večnost.«

Te besede prihajajo iz ust slovenskega pesnika Iva Svetine, ki jih je izrekel ob svetovnem dnevu poezije leta 2021.
Poezija je prostor, v katerem se srečujemo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov, ki ujamejo bistvo človeškega bitja, njegove občutke ter dialog in sporazumevanje.
Pesniki,  kot so Rabindranath Tagore, Pablo Neruda in drugi, širijo brezčasna sporočila in so včasih vzvodi in priče pomembnim družbenim ter zgodovinskim spremembam, včasih pa nam njihovi verzi zgolj pomagajo pri iskanju duševnega miru in lastnega bistva.
Vsak jezik ima svojo poezijo in vsak človek ima svoj ključ do poezije.

Tudi ključ do pripovedovanja ima vsak človek, zato dva dni prej, torej 19. marca, praznujemo svetovni dan pripovedništva, ki izvira s Švedske.
Peter Brooks je napisal, da se naše življenje nenehno prepleta s pripovedništvom, z zgodbami, ki jih pripovedujemo ali slišimo od drugih, ki jih sanjamo ali si jih predstavljamo, in s tistimi, ki bi jih radi povedali.
Vse te zgodbe pa so vtkane v zgodbo našega življenja, ki jo pripovedujemo sami sebi v zavednem ali nezavednem monologu.

Vir: splet, marec 2023

Na naši šoli bomo ta dan brali poezijo in prozo na razredni in predmetni stopnji in tudi v šolski knjižnici se bomo posvetili prebiranju ves teden ter v kratki radijski oddaji.  Zvenu poezije in pravljic pa bodo prisluhnili tudi v vrtcu. 

Kje nastane pesem, Bina Štampe Žmavc

Pesem se naredi na konici nosu,
v ušesu, v dežju, na travi,
na sprehodu in na zabavi,
na srcu, v očeh in v glavi.

Pesem se lahko kjerkoli pojavi
In začne rasti kot plevel,
ki ga ne moreš izruvati,
ker je vsak dan bolj debel.

Ta plevel je posebna čarovnija.
Zaliva ga pesnikova domišljija,
dokler nekega dne ne poči.
Takrat je pesem odrasla in zrela in pesnik od veselja poskoči. 

Tone Pavček pa je zapisal:

PESEM PO NAROČILU

Rekli ste mi: Dajte nam pesem,
tako ta pravo, danes do ene.
Brž podihuril notri v srce sem –
pesmi nobene!
Žepe, leve in desne, skrbno pretresem –
pesmi nobene!
Prave rokave tresem in tresem –
pesmi nobene!
Gledam v predale,
praznim bokale,
zmeraj bolj trezen,
zmeraj bolj jezen.
Šment! Dosti je šale,
kje je ta pesem!?

Molk. Samo molk. In kakor rima
na molk – ena sama tišina.

Lejte, saj bi vam pesem dal,
lejte, saj bi jo zgnesti znal
s temi usti, s temi rokami,
pa kaj bi jo štulil med vas,
ko pa je vendar vaš čas,
čas, ki ga piše ljubezen,
in ste vi sami
najlepša in najbolj ta prava pesem.

Marinka Cerinšek, šolska knjižnica

Dostopnost