Na OŠ Frana Metelka Škocjan smo šolski dan v četrtek, 8. oktobra 2020, preživeli malo drugače – kulturno obarvan Metelkov dan z naslovom Njega dni – kulturno izročilo domačega kraja iz 19. stoletja. Metelkarji smo skupaj z mentorji izvajalci spoznavali kulturno dediščino domačega kraja, saj je prav, da se zavemo svojih korenin in da iz sedanjosti pogledamo v preteklost, se od nje kaj novega naučimo ter obogateni z novimi izkušnjami zremo v prihodnost. Svoj raziskovalni duh smo razvijali in krepili 19 v dejavnostih: v 1. triletju se jih je zvrstilo pet: Ljudski plesi – Janja Lesjak, Nuška Keglovič, Katja Žibert; Kazalke – Katja Ploj, Maja Salamon, Marija Grubar; Modri stol – Žiga Longar; Igre nekoč – Lidija Kalin, Tea Kump, Anemari Kapler; v 4. in 5. razredu smo ustvarjali v štirih: Poezija – Aleksander Božič, Folklorni elementi – Tea Harmandić; Igre nekoč – Urška Rudman, Stari slovenski pregovori – Jasmina Povše; od 6. do 9. razreda v petih: Jega dni – Sonja Povše Krmc, Simona Smrekar Krmc, Kolikor pregovor znaš, toliko veljaš – Tanja Luštek, Mateja Javeršek, Bralne kazalke – Lidija Rožmarič, Vesna Kukavica, Jedi iz Metelkovega časa ali kaj so jedli naši predniki – Sabina Klemenčič, Patricija Haler, Zaplešimo po škocjansko – Anja Cizel; na Podružnici Bučka pa smo dan obeležili s petimi dejavnostmi: Ljudski plesi in igre nekoč – Suzana Rajgl Zidar, Pregovori in izdelovanje kazalk – Urška Zidar, Oblačilna kultura v 19. in 20. stoletju – Urška Picek, Kuharska delavnica – jabolčnik – Jožica Keglovič.
Spomnili smo se na Franceta Prešerna in Frana Metelka, moža, ki sta živela in ustvarjala v istem času in bila na poseben način povezana. Vedenje o našem Metelku smo osvežili in nadgradili, saj smo ga tokrat spoznali kot zbiralca pregovorov ter tedanje pregovore in frazeme primerjali z današnjimi in ugotovili, da so nekateri iz preteklosti »živi« še danes. Razmišljali smo tudi o branju, pri čemer smo bralne kazalke obogatili z mislicami o tem neminljivem koščku otroštva ter ustvarjali za natečaj Metelkovo pero. Seznanili smo se s prehrano domačega kraja v 19. stoletju – v šolski kuhinji so zato skuhali škocjanski jabolčnik, ki smo ga lahko tudi poskusili; na POŠ Bučka ga je pripravila ga. Jožica Keglovič, članica Društva podeželskih žena Škocjan. Gospa Sonja Povše Krmc, predsednica Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja in soavtorica knjige Jega dni v občini Škocjan, razložila oblačilno kulturo naših prednikov in škocjansko folklorno obleko. Na razredni stopnji je bilo med drugim zanimivo slišati o igrah nekoč in kako so se v prostem času poveselili škocjanski otroci. Ob živi glasbi smo učenci od 6. do 9. razreda osvojili nekaj folklornih korakov, za kar so poskrbeli trije glasbeniki Folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane pod mentorstvom Anje Cizel, naše nekdanje učenke, sedaj pa umetniške vodje rožancev ter mlade raziskovalke na Glasbenonarodopisnem inštituta ZRC SAZU iz Ljubljane.
Tako smo metelkarji združili prijetno s koristnim, saj Kar se Janezek nauči, to Janez zna, krepili in razvijali pa smo tudi pripadnost Metelkovi šoli ter njeni jezikovno-bralni naravnanosti in poti.
V letošnjem šolskem letu se natečaj osredotoča na hrano. Razmišljali boste o hrani.
Izgube hrane in odpadna hrana sta daljnosežen problem. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (The Food and Agriculture Organization of the United Nations – FAO) po vsem svetu vsako leto zavržemo približno 1,3 milijarde ton hrane, kar je tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Končni potrošniki v bogatih oz. razvitih državah vsako leto povprečno zavržejo 95−115 kilogramov hrane na osebo, medtem ko se v revnejših državah oz. državah v razvoju na leto zavrže povprečno 8−11 kilogramov hrane na osebo.
»Odpadna hrana« in »izgube hrane« sta najpogostejša izraza, vendar ne pomenita povsem iste stvari. »Izguba hrane« se običajno nanaša na hrano, izgubljeno v zgodnejših fazah pridelave, kot so nabiranje, skladiščenje in prevoz. »Odpadna hrana« se nanaša na živila, ki so primerna za prehrano ljudi, vendar jih pogosto zavržejo med predelavo, v trgovinah ali pa jih zavržemo potrošniki.
Leta 2018 je vsak prebivalec Slovenije zavrgel povprečno 68 kg hrane, skupaj smo v Sloveniji v letu 2018 zavrgli 139.900 ton odpadne hrane.
Učenci 1. razreda so tudi letos obeležili tradicionalni evropski dan jezikov in svetovni dan živali.
Evropski dan jezikov obeležujemo z namenom, da bi učence spomnili na velik pomen, ki ga ima poznavanje tujih jezikov v naši družbi. Praznujemo ga zato, da seznanimo javnost z nujnostjo učenja jezikov, s čimer podpiramo večjezičnost in medkulturno razumevanje, da opozorimo na raznoliko jezikovno in kulturno pestrost Evrope in da spodbudimo vseživljenjsko učenje jezikov v šoli in izven nje.
Svetovni dan živali, 4. oktober, je dan, posvečen dobrobiti vseh živali na planetu. Namen tega dneva je opozoriti na zaskrbljujoč položaj ogroženih živalskih vrst ter vse nas spomniti na pomembno vlogo živali v našem vsakdanjem življenju in pri ohranjanju pestrosti življenjskih okolij.
V četrtek, 8. 10. 2020, bo na OŠ Frana Metelka Škocjan od 8.20 do 12.40 potekal kulturni dan − Metelkov dan z naslovom Njega dni – kulturno izročilo domačega kraja.
Mentorji bodo z učenci raziskovali našo škocjansko preteklost (prehrano, oblačilno in plesno kulturo …).
v okviru projekta Metelkovo pero vabi k sodelovanju na likovnem in literarnem natečaju
BRANJE – NEMINLJIV KOŠČEK OTROŠTVA.
Namen natečaja
Naša šola ponosno nosi svoje ime po Franu Metelku (1789—1860), slovenskem duhovniku, slovničarju, gimnazijskem profesorju in prevajalcu šolskih in verskih knjig.
Metelkovo najpomembnejše delo je slovenska slovnica, izdana v nemščini, Lehrgebaude der slowenischen Sprache im Konigreich Illyrien und in den benachbarten Provinzen (1825). Prevod v slovenščini: Slovnica slovenskega jezika v Ilirskem kraljestvu in sosednjih provincah. Po slovnici češkega jezikoslovca Abbéja Dobrovskega.
Z njo je uvedel nekaj pomembnih znanstvenih novosti, predvsem pa je predstavil svoj novi črkopis, imenovan tudi metelčica.
Anton Martin Slomšek pa je o njem zapisal:
»Tihemu potoku podoben, ki lepe senožeti in ravna polja rosi, je delal Metelko do svoje sive starosti. Bil je Metelko ves Slovenec in pa Dolenjec.«
Na šoli smo šol. l. 2019/20 in 2020/2021 razglasili za Metelkovo leto, saj je lani minilo 230 let od njegovega rojstva, letos pa 160 let od njegove smrti.
Metelko in drugi jezikoslovci pred njim (Primož Trubar, Jernej Kopitar …) in za njim ter ostali mojstri besed so zaslužni, da so bralni svetovi dostopnejši ljudem, saj so s svojimi slovnicami in ustvarjanjem približali ljudem branje in knjige.
Tema – branje
Z branjem gradimo svetove in spoznavamo tistega, v katerem živimo. Vračamo se v preteklost, razmišljamo o prihodnosti in se učimo za današnji dan. A se mnogokrat zgodi, da pozabimo imeti radi zgodbe in knjige, v katerih živijo. Več ne cenimo zlogov, ki jih je pesnik skrbno povezal v rimo, in si ne podarimo časa, ki bi ga lahko preživeli na poteh domišljije.
Pod okriljem letošnjega natečaja z naslovom Branje – neminljiv košček otroštva lahko razmišljate o prvih bralnih korakih – prijetnih in neprijetnih, o poteh, ki ste jih prehodili s knjigo v roki, o ljudeh, ki ste jih spoznali znotraj domišljijskih svetov, in stezah, ki vodijo v bralni užitek ali odpor.
Mlade vabimo, da v svojih likovnih delih izrazijo motiv branja ali ilustrirajo svojo najljubšoknjigo, zgodbo ali pesem, v proznih in pesniških stvaritvah pa razmišljajo o branju, njegovem
pomenu in vrednosti v današnjem času za posameznika, ali se splača ali ne, o svojih bralnih začetkih in podvigih ali težavah; katere vsebine jih pritegnejo in zakaj. Branje knjig – DA ali NE? Kakšno branje nam bo prinesla prihodnost – knjige, bralnike … Lahko pa se pri tem prepustijo tudi domišljiji, se sprehodijo po preteklosti, ozrejo se v prihodnost … V svoja razmišljanja naj vključijo primere iz lastnih ali tujih doživetij.
Mentorji, povabite jih k sodelovanju in spodbudite njihovo ustvarjalnost, izvirnost.
Udeleženci – sodelujoči
Natečaj je namenjen učencem od 1. do 9. razreda, in sicer bo potekal v 3 skupinah:
1. triletje (1. do 3. razred): likovni,
2. triletje (4. do 6. razred): literarni,
3. triletje (7. do 9. razred): literarni.
Šola lahko sodeluje z največ desetimi izdelki iz vsakega triletja.
Likovni natečaj za učence 1. triletja
Tema: Branje – neminljiv košček otroštva.
Format: A4 ali A3
Likovna tehnika je lahko s področja grafike, slikanja ali risanja.
Vsaka šola lahko pošlje do deset likovnih del.
Način sodelovanja
Likovne izdelke pošljite na naslov OŠ Frana Metelka Škocjan, Škocjan 51, 8275 Škocjan s pripisom Natečaj Metelkovo pero. Izdelku priložite spremni list.
Literarne prispevke pošljite na elektronski naslov metelkovo.pero@os-skocjan.si s spremnim listom.
Dodatna navodila:
– besedilo naj vsebuje do 4000 znakov s presledki,
– pisava calibri,
– velikost črk 12,
– leva poravnava besedila.
Na literarnem natečaju lahko učenci sodelujejo s poezijo/pesmimi in s proznimi prispevki različnih zvrsti: razmišljanje, domišljijski, doživljajski spis, pismo …
Vsaka šola lahko pošlje do deset literarnih del iz 2. in deset iz 3. triletja.
Prispevki naj bodo jezikovno in pravopisno ustrezni in še neobjavljeni. Ustvarjalci in njihovi mentorji zagotavljajo, da so sami avtorji prispevka in da soglašajo z objavo svojega prispevka na spletu, v šolskem glasilu …
Likovna dela in literarne prispevke bo pregledala tričlanska strokovna komisija, med izbranimi bodo tri dela nagrajena. Izbrani in nagrajeni izdelki bodo razstavljeni in predstavljeni v večnamenskem prostoru naše šole (na zaključni prireditvi) predvidoma 10. 12. 2020 ali pa bomo Metelkovo priznanje in Metelkovo pero poslali po pošti.
Čas trajanja razpisa
Natečaj poteka od 22. 9. 2020. Rok za oddajo prispevkov je 23. 11. 2020.
Dodatna navodila na tel. št. 07 38 46 608 (Marinka Cerinšek) ali na e-naslovu metelkovo.pero@os-skocjan.si
