21. MAREC, MEDNARODNI DAN POEZIJE
22. MAREC, MEDNARODNI DAN PRIPOVEDNIŠTVA
UNESCO je leta 1999 razglasil 21. marec za svetovni dan poezije – tudi zato, da bi izrazil podporo jezikovni raznolikosti v pesniškem izražanju in tako še dodatno opogumil uporabo ogroženih jezikov. To pa ni vse: zaznamovanje svetovnega dne poezije naj bi povrnilo pomen tradicionalnemu branju poezije, spodbudilo poučevanje o poeziji in znova vzpostavilo dialog med poezijo in drugimi umetnostmi, predvsem pa obudilo zavedanje, da poezija ni neka zastarela oblika umetnosti, ampak ena tistih, ki daje identiteto celotni družbi.
Pesem je dih, ki pomeni življenje, zato ne potrebuje slave in čaščenja, saj je že sámo življenje največja nagrada. Biti znan pesnik pomeni, da si ločen od pesmi. Da hodiš po svetu preklet, ker si prodal svojo pesem minljivosti, četudi si mislil, da je večnost.«
Te besede prihajajo iz ust slovenskega pesnika Iva Svetine, ki jih je izrekel ob svetovnem dnevu poezije leta 2021.
Poezija je prostor, v katerem se srečujemo skozi besedišča vseh barv, ritmov in zvokov, ki ujamejo bistvo človeškega bitja, njegove občutke ter dialog in sporazumevanje.
Pesniki, kot so Rabindranath Tagore, Pablo Neruda in drugi, širijo brezčasna sporočila in so včasih vzvodi in priče pomembnim družbenim ter zgodovinskim spremembam, včasih pa nam njihovi verzi zgolj pomagajo pri iskanju duševnega miru in lastnega bistva.
Vsak jezik ima svojo poezijo in vsak človek ima svoj ključ do poezije.
Tudi ključ do pripovedovanja ima vsak človek, zato dva dni prej, torej 19. marca, praznujemo svetovni dan pripovedništva, ki izvira s Švedske.
Peter Brooks je napisal, da se naše življenje nenehno prepleta s pripovedništvom, z zgodbami, ki jih pripovedujemo ali slišimo od drugih, ki jih sanjamo ali si jih predstavljamo, in s tistimi, ki bi jih radi povedali.
Vse te zgodbe pa so vtkane v zgodbo našega življenja, ki jo pripovedujemo sami sebi v zavednem ali nezavednem monologu.
Vir: splet, marec 2023
Na naši šoli bomo ta dan brali poezijo in prozo na razredni in predmetni stopnji in tudi v šolski knjižnici se bomo posvetili prebiranju ves teden ter v kratki radijski oddaji. Zvenu poezije in pravljic pa bodo prisluhnili tudi v vrtcu.
Kje nastane pesem, Bina Štampe Žmavc
Pesem se naredi na konici nosu,
v ušesu, v dežju, na travi,
na sprehodu in na zabavi,
na srcu, v očeh in v glavi.
Pesem se lahko kjerkoli pojavi
In začne rasti kot plevel,
ki ga ne moreš izruvati,
ker je vsak dan bolj debel.
Ta plevel je posebna čarovnija.
Zaliva ga pesnikova domišljija,
dokler nekega dne ne poči.
Takrat je pesem odrasla in zrela in pesnik od veselja poskoči.
Tone Pavček pa je zapisal:
PESEM PO NAROČILU
Rekli ste mi: Dajte nam pesem,
tako ta pravo, danes do ene.
Brž podihuril notri v srce sem –
pesmi nobene!
Žepe, leve in desne, skrbno pretresem –
pesmi nobene!
Prave rokave tresem in tresem –
pesmi nobene!
Gledam v predale,
praznim bokale,
zmeraj bolj trezen,
zmeraj bolj jezen.
Šment! Dosti je šale,
kje je ta pesem!?
Molk. Samo molk. In kakor rima
na molk – ena sama tišina.
Lejte, saj bi vam pesem dal,
lejte, saj bi jo zgnesti znal
s temi usti, s temi rokami,
pa kaj bi jo štulil med vas,
ko pa je vendar vaš čas,
čas, ki ga piše ljubezen,
in ste vi sami
najlepša in najbolj ta prava pesem.
Marinka Cerinšek, šolska knjižnica
