Pot knjige od avtorja do bralca pri metelkarjih
Na hodniku pred šolsko knjižnico na OŠ Frana Metelka Škocjan je bilo od 13. do 29. januarja 2020 zelo živahno, saj smo gostili potujočo razstavo Pot knjige od avtorja do bralca. Razstava v obliki stripa je nastala po zamisli pisatelja Žige X Gombača in ilustratorja Davida Krančana, popelje pa nas v svet rojstva knjige z glavnim junakom, simpatičnim knjižnim moljem.
Javna agencija za knjigo RS (JAK) je v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije (BDS) zasnovala brošuro in plakate, ki nas vodijo po POTI KNJIGE in posameznih tematskih sklopih.
Razstavo si je v dveh tednih, kolikor smo jo gostili pri nas, ogledalo 330 učencev naše šole, vsevedi iz Vrtca Radovednež, skupaj 350 obiskovalcev, ter zaposleni in zunanji obiskovalci.
Vodeno nas je po razstavi popeljala šolska knjižničarka. Učenci 1. triletja so knjižnemu molju nadeli različna imena – Modri, Knjižko, Modrijan. Po ogledu so ustvarjali, in sicer so prvošolci oblikovali svojo knjigo in z roko napisali zgodbo, saj so tako združili ogled in ustvarjanje s tednom pisanja z roko 2020.
Nekateri so pisali misli o branju, knjigah; tudi učenci 2. in 3. triletja so po ogledu ustvarjali in zapisali pomembnejše podatke z razstave.
Z zanimanjem so si jo ogledali tudi otroci Vrtca Radovednež pri naši šoli, in sicer najstarejši vsevedi, ki so vedoželjno sodelovali s knjižničarko in ji natrosili kar nekaj izvirnih domislic.
Vzgojiteljica Cilka Šutar je zapisala:
Na zanimiv način, ki je primeren razvojni stopnji predšolskih otrok, je knjižničarka predstavila, kako nastane knjiga. Spoznali smo nekaj novih izrazov, kot so: naslovnica, platnica, hrbet knjige, strani, pisatelj, pesnik, ilustrator, založba, urednik in podobno. Otroci so aktivno sodelovali pri pogovoru. Nekaj izrazov so že poznali, pri nepoznanih so razmišljali in predlagali svoje rešitve. Knjižničarka je smiselno vodila pogovor o delih človeškega telesa in skupaj smo iskala rešitve in podobnosti z deli knjige. Nekaj otroških razmišljanj:
Knjižničarka:» Kdor piše pravljice, je pisatelj. Kdor pa piše pesmi, je …?«
Deklica:» Pesmelar.«
Knjižničarka:» Kako bi poimenovali dele knjige, ki predstavljajo njene možgane?«
Vsevedi: »Listi.«
Knjižničarka: »Kako bi poimenovali dele knjige, ki predstavljajo njena usta?«
Vsevedi: »Besedilo. Pesmi. Pravljice.«
Knjižničarka: »Kako bi poimenovali dele knjige, ki predstavljajo njene oči?«
Vsevedi: »Slike.«
Knjižničarka: »Kako bi poimenovali dele knjige, ki predstavljajo njeno srce?«
Vsevedi: »Vse skupaj. Naslov. Prva stran.«
Knjižničarki ge. Marinki se zahvaljujemo za povabilo, ogled in nova spoznanja, ki smo jih pridobili.
Knjižničarka pa je po ogledu te razstave povabila obiskovalce še v šolsko knjižnico, kjer so si na priložnostni razstavi ogledali stare knjige, spoznali različne pisave, se pogovorili o rojstvu slovenske knjige in slovenskega jezika, o pomembnih možeh, o pomenu branja ter o današnjih temeljnih jezikovnih priročnikih v knjižni in e-obliki. Potujoča razstava pa sodi tudi med načrtovane dogodke v okviru praznovanja Metelkovega leta na naši šoli.
Tako smo metelkarji preživeli ta dva tedna malo drugače – o knjigi s knjigo in za knjigo na razstavi.
Marinka Cerinšek, šolska knjižničarka
v slikah: Pot knjige
