ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Svetovalna služba v šoli pomaga in sodeluje z osnovnim namenom, da bi bili vsi posamezni udeleženci v šoli in vzgojno-izobraževalna ustanova kot celota čim bolj uspešni pri uresničevanju temeljnega in v tem okviru vseh drugih sistemsko zastavljenih splošnih in posebnih vzgojno-izobraževalnih ciljev. Opravlja interdisciplinarno zasnovano strokovno delo v šoli za šolo. Njena temeljna naloga je, da se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja prek svetovalnega odnosa in na strokovno avtonomni način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraževalnega dela šole s tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v šoli in po potrebi tudi z ustreznimi zunanjimi ustanovami. Svetovalna služba je strokovni sodelavec v šoli, ne pa strokovni servis šole za šolo. Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj šole ter v tem okviru tudi temeljni cilj svetovalne službe v šoli je optimalni razvoj otroka ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo.
OSNOVNA NAČELA SVETOVANJA
Svetovalni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah se ravnajo po osnovnih načelih svetovanja: prostovoljnost, zaupnost in dobrobit svetovanca.
a) Prvo temeljno načelo svetovalnega dela, iz katerega izhaja in na katerem gradi svetovalna služba v šoli, je dobro otroka, učenca, še posebno zato, ker gre za najšibkejšega in najbolj ranljivega udeleženca v šoli. Svetovalno delo v prvi vrsti ne sme biti v škodo otroka, učenca, ne sme mu povzročati neupravičenega nelagodja, stisk, zadreg in stresov, ne sme ga stigmatizirati v socialnem okolju.
b) Drugo načelo je načelo prostovoljnosti. Vsi udeleženci v šoli morajo v svetovalni odnos vstopati prostovoljno. Otrok, učenec in njegovi starši v svetovalni odnos ne smejo biti prisiljeni. Svetovalni odnos je avtonomna odločitev vseh udeleženih v njem.
c) Tretje načelo svetovalnega dela je načelo zaupanja in zaupnosti povedanega v svetovalnem odnosu, ki je pogoj, da se svetovalni odnos sploh lahko vzpostavi. Strokovno etično načelo zaupnosti se pri opravljanju svetovalnega dela v vrtcu oziroma šoli dopolnjuje s pravili varstva osebnih podatkov. Svetovalni odnos je zaupen in zahteva upoštevanje vseh zakonov in etičnih standardov.
Svetovalni delavec v okviru svojih nalog in strokovnih kompetenc pomaga pri zagotavljanju pogojev za rast in zaščito pravic vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa v okviru ustanove, v kateri deluje.
AVTONOMNOST SVETOVALNE SLUŽBE
V strokovnem pogledu je svetovalna služba pri svojem delu avtonomna. Vselej je dolžna posredovati korektna strokovna mnenja. Ko gre za strokovna vprašanja, o načinih svojega dela odloča sama. Ima pravico in dolžnost odkloniti vse naloge in zadolžitve, ki so v nasprotju s strokovno etičnimi načeli dela. Načelo strokovne avtonomnosti velja tudi za odnos med svetovalnimi delavci znotraj svetovalne službe. Ustvarjalno sodelovanje med svetovalnimi delavci z različnim strokovnim profilom temelji na strokovni avtonomnosti vsakega posameznega svetovalnega delavca, zato je najpomembnejše, da vsak posamezni svetovalni delavec vedno znova v skladu s svojo strokovno usposobljenostjo čim bolj jasno opredeli svoj prispevek v projektu pomoči in/ali sodelovanja. Sodelovanje med svetovalnimi delavci z različnim strokovnim profilom temelji na jasnih strokovno avtonomnih opredelitvah in prispevkih, na njihovi vzajemni podpori, na vzpostavljanju in ohranjanju strokovnih mej, različnosti ter posebnosti, in ne na izključevanju ali stapljanju različnih strokovnih profilov oziroma strokovnosti.
CELOSTNI PRISTOP
Za svetovalno službo v šoli je zelo pomembno, da pri svojem delu deluje celostno – da upošteva posameznika kot osebnost v celoti in da pri obravnavi posameznika ne spregleda, da je posameznik s svojim ravnanjem vselej del ožjega in širšega socialnega okolja. V svetovalnem odnosu zato nujno upošteva posameznikove povezave z ostalimi udeleženci oziroma podsistemi, ki tako ali drugače vplivajo na njegovo ravnanje. Prav zato pomaga in sodeluje na obeh ravneh, na individualni, t. j. na ravni posameznika, in na ravni konteksta v vzgojno-izobraževalni ustanovi ter širšem socialnem okolju, t. j. na ravni celote.
OSNOVNE VRSTE DEJAVNOSTI
Svetovalna služba se vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj v šoli preko treh osnovnih vrst dejavnosti svetovalne službe:
-
dejavnosti pomoči:
Pomoč zajema vse tiste dejavnosti, naloge in projekte svetovalne službe, ki so odgovor na potrebo po pomoči kogarkoli od možnih udeležencev vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Ker je za svetovalno službo bistvenega pomena, da pri svojem delu pristopa celostno in kompleksno, dejavnosti pomoči obsegajo tako najrazličnejše neposredne oblike dajanja pomoči posamezniku ali skupini kakor tudi vrsto posrednih strokovnih aktivnosti, ki so potrebne znotraj ali tudi zunaj šole.
-
razvojnih in preventivnih dejavnosti:
Razvojne in preventivne dejavnosti svetovalne službe so del razvojnih nalog šole kot ustanove. Vključuje se v razvojno-analitično delo v šoli, s pomočjo katerega se spremlja in ugotavlja obstoječe stanje. Sodeluje pri načrtovanju raznih sprememb in izboljšav v vzgojno-izobraževalnem procesu, vodi ali koordinira različne razvojne, inovativne in preventivne projekte v šoli. Del razvojnih nalog so različne preventivne oblike dela, za katere je z vidika opredelitve svetovalne službe posebno pomembno, da niso usmerjene le neposredno na posameznika ali skupino, temveč se praviloma usmerjajo tudi na odstranjevanje ovir in vzpostavljanje ustreznih pogojev v vzgojno-izobraževalnem okolju.
-
dejavnosti načrtovanja in evalvacije:
Med temeljne dejavnosti svetovalne službe v šoli nujno sodita tudi načrtovanje in evalvacija, ki se prepletata tako z nudenjem pomoči kot z razvojnim in preventivnim delom. Dejavnosti načrtovanja in evalvacije so pomembne za operacionalizacijo, vrednotenje ter zagotavljanje celostnosti in kontinuiranosti prispevka svetovalne službe pri reševanju individualnih, skupinskih in drugih kompleksnih problemov šole.
Svetovalna služba preko teh treh osnovnih vrst dejavnosti pomaga vsem možnim udeležencem v šoli in z njimi sodeluje na naslednjih področjih vsakdanjega življenja in dela v šoli: učenja in poučevanja, šolske kulture, vzgoje, klime in reda, telesnega, osebnega (spoznavnega in čustvenega) in socialnega razvoja, šolanja in poklicne orientacije ter na področju socialno-ekonomskih stisk.
Kadar učenci sami niso kos učenju, če prihajajo v spor z učenci ali učitelji, če imajo težave sami s seboj ali doma, lahko sami ali pa njihovi starši poiščejo pomoč v šolski svetovalni službi. Na tem področju delata socialna pedagoginja Vesna KUKAVICA in socialna delavka Anica TRAMTE.
Svetovalni delavki se srečujeta z otroki in njihovimi starši že v vrtcu in pri vpisu v šolo. Spremljata njihovo vključevanje v oddelčno skupnost in njihov napredek pri šolskem delu. Za učence s težavami pri šolskem delu, za učence s težavami pri socialni integraciji in za nadarjene učence iščeta ustrezne oblike dela.
