Novoustanovljena občina Škocjan leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Obsega 38 vasi in zaselkov ter je po svoji reliefni razgibanosti izredno privlačna in zanimiva. Nad ozkimi dolinami ob potokih se dvigajo dolenjski griči, delno porasli z gozdovi, nekateri od njih pa predstavljajo pravi paradiž za bolj ali manj zavzete vinogradnike tega območja. Tu boste srečali gostoljubne in prijazne ljudi, ki znajo dobro poskrbeti za utrujenega popotnika.
TURISTIČNA PONUDBA
Južni del občine omejuje reka Krka, ki je na škocjanskem območju še vedno primerna za kopanje, njeni valovi pa nosijo jate postrvi in drugih okusnih rib, ki privabijo številne ribiče.. Tisti, ki jih mikajo vinorodni dolenjski griči, lahko zavijejo na pobočja vinskih goric. Po predhodnem dogovoru je možna organizacija piknikov v naravi. Poleg domače hrane in odličnega kralja cvička lahko uživate v čisti, neokrnjeni naravi gobarstvu in.čudovitih razgledih daleč naokoli.
IN ZANIMIVOSTI
Mnogim popotnikom ie pri srcu bogata kulturna dediščina. Lahko si ogledate cerkev sv. Kancijana v Škocjanu, ki je v pisnih virih prvič omenjena leta 1526. Srednjeveška stavba je doživela več prezidav, temeljito barokizacijo, ki ji je dala sedanjo podobo, pa leta 1778. Nasproti cerkve stoji rojstna hiša velikega rojaka dr. Ignacija Knobleharja, ki je ob bregovih Nila pomagal tisočim in tisočim. Njemu v čast praznuje občina Škocjan svoj praznik.
Če vas pot pripelje k nam, vas vabimo, da si ogledate tudi kamniti dvoločni most preko potoka Radulje. V Sloveniji obstajajo le trije taki mostovi. Ta posebnost je obeležena tudi v občinskem grbu. Znana je romarska pot do cerkve rožnovenske Matere Božje na Stopnem, kamor so po izročilih Valvasorja v zgodovini romali celo Ogri. Območje Škocjana je zelo primerno za nekajdnevni oddih. Če pridete k nam, bodo za okrepčilo in prijazen oddih poskrbeli škocjanski gostinci. V neokrnjeni naravi, med bogato obloženimi trsi vinskih goric, s kozarčkom cvička za zdravje boste našli mir, moč in energijo za premagovanje vsakodnevnih obveznosti in težav.
ZGO UTRINKI
Svet ob Radulji in Krki je bil vse do Telč in Mokronoga že od nekdaj prijazen in naklonjen poselitvi. Tu so našli mnogo rimskih izkopanin. Zgodovinsko zelo pomembno pa je bilo mesto Gutenwert oziroma Gotno Brdo, ki je bilo na mestu današnjega Otoka in v lasti brižinskih škofov. Imelo je lastno sodstvo in zelo razvito trgovanje, nekoliko stran, v Hrvaškem Brodu, pa celo lastno kovnico denarja. Mimo njega je vodila znamenita rimska cesta Emona – Siscia. Padec Gutenwerta je še danes zavit v skrivnostno preteklost, verjetno pa mesto ni prestalo turških obleganj okrog leta 1473. Današnji Otok je bil dobri dve stoletji tudi fara, katere sedež so leta 1492 prenesli v Škocjan. Sam Škocjan je prvič omenjen leta 1291.
ZNAMENITI ROJAKI
Velikega moža slovenskega naroda, rojenega v Škocjanu, dr. Ignacija Knobleharja, smo že omenili. Naj dodamo, da je umrl v Neaplju, star komaj 38 let. Tam je tudi pokopan v samostanu bosih avguštincev. Tu se je rodil konec 18. stol. tudi Fran Metelko, duhovnik, profesor slovenščine in tolmač nemških razglasov deželne vlade. Spisal je več šolskih knjig in molitvenikov ter več kot 40 let vsako nedeljo poučeval otroke. Zato se naša osnovna šola imenuje po njem. Vse svoje bogato imetje je zapustil revnim študentom, ki so se odlikovali v sadjarstvu in slovenščini, rojstnemu kraju pa je omogočil službovanje tretjega kateheta v fari. Od tu prihaja tudi glasbeni delavec Žiga Bohinc in pomembni, šele pred kratkim odkriti narodni buditelj Jožef Jerman, ki se je že v časih boja zoper tlačanstvo zelo zavzemal za slovensko samostojnost.
